What is beyond

Ja, težko je. Nisem prepričana, da je težko sámo dejstvo, da sem samska. Bolj kot to so težka pričakovanja, ki si jih kdaj ustvarim sama do sebe (če me že nanje ne opomnijo drugi). »Kdaj si boš končno uredila življenje?« je najpogostejše vprašanje drage osebe, čigar mnenje sem vedno spoštovala in mi je bilo pomembno. Še sedaj. Zato te besede tako zelo »zabolijo«. Po njih namreč začnem razmišljati in se spraševati (v večini primerov tudi obtoževati, kar je najhujše oziroma najbolj boleče): »Kaj delam narobe? Ali si sploh »urejam življenje«?« Nimam še stanovanja, živim v podnajemniškem. Je to ključ za urejeno življenje – svoje stanovanje, hiša? Nimam še partnerja. Je ključ to? Nimam še otroka, kaj šele dva. Je to pravi znak za »urejeno življenje«? V redu, hvalabogu službo imam. Malo si oddahnem, a temeljnega občutka, da bi čutila »olajšanje«, ni… Pa je to res to? Kje je problem? Kaj je »urejeno življenje«?  Vrednote naših staršev so bile (morda so še) drugačne. Hiša, sl...