Preskoči na glavno vsebino

Čiščenje omare

Polno naložene omare, stanovanja, hiše, kjer kopičimo in kopičimo…

Omare polne stvari, ki jih nismo videli, kaj šele nosili eno leto, 5, 10, 20 ali tudi več kot 30 let… Oblačila, ki nam bodo prav, ko shujšamo. :) Oblačila, ki jih obdržimo »za vsak slučaj, kaj pa če bom kdaj rabil/a«, oblačila, katerih se nam preprosto ne da pregledat in morda podariti, odpeljati ljudem, ki jih potrebujejo, predelati, ustvariti iz njih nekaj na novo, porabiti ali tistih, ki so že uničena, končno dati v koš.

Sama sem že od nekdaj sproti »čistila omaro«. In to je izjemno osvobajajoč občutek! Znebiti se »stare šare«. Pa lahko gre za stvari in oblačila, ki so še lepa, zelo dobro ohranjena ali kvalitetna. V večini primerov sem svoja oblačila podarjala. Nekajkrat pa smo si jih s prijateljicami izmenjale. Kaj hočeš lepšega kot se znebiti svoje »stare šare«, ki ti ne služi več in podariti nekomu, ki bo navdušen in vesel tega? Ženske, govorim o tistih kavbojkah in tisti obleki za katero čakamo, da bomo spet za 5 kg shujšale, da jo bomo lahko nosile :) In kaj hočeš lepšega kot dobiti čisto »novo in svežo« kolekcijo prijateljičinih oblek, ki so ti v tem trenutku in sedaj prav in ravno po tvojih merah ter okusu, stilu. Brez tega, da čakamo, da shujšamo ali se zredimo ali da pride »prava priložnost«. :) Znebiti se starega in narediti prostor novemu. Sama sem po takem čiščenju omare vedno čutila olajšanje in svežino.

Velikokrat pa sem pri sebi opazila tudi, da »šparam« lepe obleke in nosim tiste »vsakdanje«, raztegnjene, ponošene. Tiste »lepe« pa seveda hranim za »posebne priložnosti«. Ki po navadi nikoli ne pridejo ali pa minejo kot bi mignil. Ko sem zagledala svojo omaro, me je »vrglo na rit« in sem se dobesedno sesedla na posteljo z mislijo: »Kdaj za vraga mi je uspelo TOLIKO stvari nakupit in kdaj bom vse to ponosila?!« Vsaj do štiridesetega imam kaj na nosit. :) Moram povedati, da se sama nimam za veliko potrošnico, zadnja leta pa kupujem pretežno v second hand trgovinah. A v tistem trenutku me je zadelo, da imam resnično polno omaro! Videla pa sem tudi koliko lepih oblačil je v njej, ki jih sploh ne nosim, saj čakam na »posebno priložnost«. In takrat sem se odločila, da bom vse lepe obleke nosila že danes. In začele so nastajati nove kombinacije mojih »starih« oblačil iz omare.  

Kopičenje nam velikokrat daje »varnost«. Odvzema pa nam svobodo. Težko se nam je posloviti od starega in dovoliti novemu, da pride. Težko se nam je posloviti od oblek, stvari, navad. In zato jih raje obdržimo. Za kakšno ceno?

Čiščenje omare ali doma je izjemno osvobajajoče dejanje. Nositi oblačila za »posebno priložnost«, vsakodnevno, še veliko bolj! Nemalokrat sem med prijateljicami slišala kako dobro se počutijo, ko počistijo stanovanje, se znebijo starih stvari, počistijo svojo omaro ter oblečejo nekaj lepega v čemer se počutijo dobro.

Nakopičene stvari so nakopičena energija, ki stoji. Leta in leta. Ne sprosti se, ne gre naprej. In tako tudi nova ne more vstopiti. Tako zapremo vrata tudi svežini. V SSKJ je ena izmed definicij termina »čistiti« tudi ta: »odstranjevati odvečno iz česa«.

Torej…počistite danes svojo omaro. :) Dajte prostor novemu, dovolite si svežine in osvobajajočega občutka. In oblecite oblačilo za »posebno priložnost« že danes. Naj bo današnja sončna sobota ravno pravšnja za to. :)
Lep vikend.

Pobrskala sem po omari in na novo skombinirala: second hand majčka, šal in krilo. :)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Svet v novih barvah

Si kdaj videl svet v novih barvah? Vse, kar je bilo prej — je zdaj drugače? Vse, kar si nekoč videl na en način — danes vidiš drugače? Se je v tebi kdaj premaknilo tisto nekaj, da si svet zagledal v drugih barvah? Da si videl sočloveka drugače? Da si videl ljudi drugače? Odnose drugače? Svet in njegove barve — drugače? Ko se je v tebi premaknilo tisto nekaj. Tisti drug pogled. Tisto prepričanje. Ko se je to prepričanje spremenilo, morda celo odpadlo... In ko je odpadlo — si videl svet drugače? Navzven nič kaj zelo drugače, a tvoja notranjost in pogled tako drugačna? In si videl svet... na novo? Zgodilo se je pred kratkim. Odnosi in situacije, ki so že leta precej podobni, so se pokazali v novih barvah. Stvari vidiš na en način, svoj način. Potem pa se zgodi: tisti notranji premik — in “tadam” — zagledaš nov film. Bilo je, kot v kinu, kjer predvajajo film , ki ga do zdaj še nisem videla. In se znašla v vrtincu dogajanja, kjer še nikoli nisem bila. Dogajanje, ki mi je vzel...

STVARSTVO JE ZAVEST, KI IZVIRA IZ BITI

Knjiga, ki šokira, preseneti, te zmede, pomiri, ti razloži in ti postavi nove temelje... Vse v enem. Avtorjeva osebna izkušnja sveta, kot ga še ne poznamo. Daje upanje in odgovarja na temeljna vprašanja našega obstoja. Primerna za tistega, ki išče odgovor na vprašanje o življenju in resnici o njem, o sebi in o »resničnem sebi«, o nastanku vsega in zakaj smo tu. Toplo jo priporočam. Naročite jo lahko tukaj . Del iz knjige: »Če prosim za kaj, prosim za Brezpogojno, Resnično Ljubezen v svojem srcu Zavesti, do vsega, kar JE s sabo vred seveda! Ko prosim, sprejmem vse morebitne posledice te prošnje! To je edina RESNIČNA POT! Prenehajmo voditi življenje. Začnimo z njim sodelovati.« (Rasto Fikfak, Stvarstvo je zavest, ki izvira iz Biti, 57.) Več o knjigi:  http://podporavsem.blogspot.co.uk/2015/01/stvarstvo-je-zavest-ki-izvira-iz-biti.html

Zapleši

Ganejo me ljudje, ki se ustavijo. Ki poduhajo cvetlico ali res okusijo sladico. Saj ne gre vedno, odvisno kje si. Kje so tvoje misli in kakšen je tvoj svet... Ganejo me pogledi, ko se srca dotakne tisto. Tisto? Tista roža, tisti svet. Tista gesta, tisti … Gane me srčnost.   Kdaj si jo uzrl? Kdaj si se uzrl? Kdaj si se ustavil? Kdaj si jo videl?   Tisto neverjetno »silo«, ki je še nežnost ne prekaša.   Ona, ki dviguje listje, a je nobena gora ne doseže. Ona, ki vse okoli nje pleše.   Ona, ki greje svet. In ona, ki odpira srce.   Ganejo me ljudje, ki se ustavijo in vidijo. Vidijo ta svet, takšen kot je. Z vsemi plusi in minusi, z zgodbo, ki je. Gane me resnica. Naj bo pisana kot mavrica ali črna kot je noč.   Ganejo me ljudje, ki vidijo. Vidijo tisto, kar očem je skrito. Skrito, a duši še kako odkrito! Zato ganejo me ljudje, ki VIDIJO! In se svoji duši nasmejijo: zapleši!