Že dobri dve leti opravljam delo laične delavke na zavodu za podporo in pomoč osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Ena izmed tedenskih nalog je tudi ta, da dostavljam pakete pomoči in viške hrane ljudem, ki jih potrebujejo. In danes sem se kot običajno odpravila na delo in se z avtom zapeljala do organizacije na kateri prevzamem pakete za dostavo. Vzamem prvi paket, nakar mimoidoči gospod opazi, da zaradi polnih rok, vrat na avtu ne bom mogla odpreti sama in mi jih odpre on, da odložim paket. Ko se odpravim po drugi paket, se isti gospod še z nekom ustavi pri redovnici, ki je ravno pometala tamkajšnji pločnik. V uho ujamem pogovor: »A so zate ti viški hrane?«, vpraša redovnica, ki je videla, da mi je gospod pomagal pri odlaganju paketa. Gospod odgovori, da mu ne gre še tako slabo, da bi to rabil. In gospa odvrne: »Saj tudi njim ne gre slabo, poglej jo kakšne čevlje ima.« V tistem trenutku sem se obrnila in odkorakala do redovnice ter dveh gospodov, ter povedala, da s...
Dobrodošli in hkrati hvala, da prebirate ta blog. Blog What is beyond je osebno razmišljanje in raziskovanje, kaj se v resnici nahaja onkraj besed, občutkov, dejanj ...