Vsak ima svoj kraj, kjer se duša spočije. Naj bo ta velik ali majhen, gorat ali raven. Morda ga krasijo vodice ali skalnate lepotice. Kjer vetrič šepeta ali mestni vrvež klopota. Lahko je siv ali pisan, moder ali rjav. A vsak ima svoj kraj, kjer se duša spočije… Kraj, kjer se ptice naselijo, ali kraj, kjer ljudje hitijo. Morda si ga že našel, ali pa ga tvoje srce še išče. A vsak ima svoj kraj, kjer si duša spočije. Moja duša mu pravi dom. Dom, kjer je ona doma. Dom, ki ga le ona prepozna. Lahko je čuden, nenavaden, moderen ali malce že v letih. Lahko je siv, bel ali rumen. Lahko je lesen ali steklen. A to je kraj, kjer duša zašepeta: »Tu sem doma.« In to je kraj, kjer duša svoj mir spozna. Pozdravljen, Semič.
Dobrodošli in hkrati hvala, da prebirate ta blog. Blog What is beyond je osebno razmišljanje in raziskovanje, kaj se v resnici nahaja onkraj besed, občutkov, dejanj ...