Naslednji dan smo se odpravile na
glavno avtobusno postajo, da si ogledamo možnosti izletov v okolici. Seveda
dodatna angažiranost ni potrebna, saj so na ulicah »turistični ponudniki«, ki
ti z veseljem prodajo »najboljši izlet po najboljši ceni«. Rezerviramo izlet na
morje in v gore. Jupiiiiii! :)
.jpg)
Seveda za sam izlet plačaš ceno,
prav tako te »tvoj turistični ponudnik« vsak dan, ko te sreča, ko prideš na
postajo, kjer je odhod na izlet, ponovno prosi za denar, ker ti je naredil zelo
dobro ponudbo. Prvič daš, drugič, tretjič, … pa se ga znebiš z jezno držo in
večkratnim »ne-jem«...
Po naporni kupčiji smo se
odpravile na tradicionalni metin čaj. Okus je zelo izrazit, saj uporabijo svežo
meto v ogromnih količinah zgolj za deciliter vode. Grenak priokus nevtralizirajo
z veliko sladkorja. Bar, v katerem smo sedele, je bil poln moških, samo ena
ženska. Po tem smo naredile nekaj kratkih ogledov po mestu: muzeji, vrtovi,
mošeja v katero kot ženske sicer nismo imele vstopa. Tisti večer smo doživele
tudi večerno / nočno dogajanje na glavnem trgu Marakeša. Stojnice so se
spremenile v ples in »dretje« domačinov. Ulice so postale še živahnejše in
srečal si veliko mladih fantov afriškega rodu, ki so prodajali telefone…iz cene
380€, smo prišli na 80€...iz obupa. Če se za nakup kljub temu, da je tako nizka
cena, ne odločiš, se boš teh prodajalcev zelo zelo težko »rešil«. Prosijo, če
ne že rotijo te, da kupiš in postanejo jezni, če tega ne narediš. Izvedele smo,
da veliko mladih (še mladoletnih) fantov pobegne iz svoje države in pride v
Maroko. Afričanom je Maroko obljubljena dežela. Dežela, kjer so stvari urejene
in je za ljudi poskrbljeno…
Arabski jezik je že v osnovi po
sami izgovorjavi zelo grob jezik. Če govorijo še malce glasneje imaš občutek,
da te obmetavajo s kletvicami in psovkami…kdo ve.
Izlet na morje je bil mešanica
oddiha in hkrati še večjega pridiha Maroka. Na pot smo se podale z lokalnim
avtobusom, na katerem je imel šofer odprta vrata med vožnjo skozi mesto.
Upanje, da se bomo na avtobusu malce pogrele, je splavalo po vodi, ampak sreča,
da je bil sonček na obali… Essaouria – mesto, ki je polno poleti in kamor
veliko Maročanov prihaja na dopust. Prav tako turistov. V primerjavi z Marakešem
je čistejše, prijetnejše. Prodajalci ne »skačejo v tebe«, te ne ogovarjajo,
preprosto čakajo, če prideš ali ne. Energije smo si nabrale na sončku na plaži.
Bose noge v ledeno hladnem Atlantskem oceanu…
Utrujene od celodnevnega sprehoda
po mestu, smo čakale avtobus, za katerega smo mimogrede izvedele, da ga ne bo
in da moramo čimprej zamenjati karte za drugega. Seveda ti ni jasno ali te kdo
»nateguje«, ali misli resno. Ko eno uro kasneje vidiš avtobus, se pred tabo
vsuje gruča ljudi (moških) in tudi sam se podaš v tek do avtobusa. Prerivanje
pred vhodom avtobusa, dretje, nasilje…in hvala bogu ti uspe priti na avtobus in
zasesti še zadnje sedeže... Nekateri jih niso, kljub temu, da so kupili karto.
In ne duha ne sluha kdaj pride naslednji avtobus… 3 urna vožnja te rahlo uspava
in vse kar si želiš, je postelja v hotelu, pa čeprav tako hladna, da je
potrebna ena ura, da se pogreješ…
Živel Maroko pozimi! :)
Lahko noč.
Komentarji
Objavite komentar