What is beyond

Nalijmo si čistega vina ali kako se že reče… No, jaz sem si danes nalila čistega…čaja. Po končani otvoritvi in delovniku v novi trgovini MOJA OMARA, sem po pogovoru s kolegico, šla na čaj. Sama. Kolegica se je pred časom pošalila, da če greš z Metko na čaj, srečaš sebe. Vedno sva namreč imeli dolge pogovore odkrivanja lastnih globin. No, danes sem srečala samo sebe . Pogled na pretekli mesec se je odvil pred menoj. Lahko bi rekl a tudi leto...   Pretekli mesec oz. iztekajoče se leto 2016 je bilo »hudičevo«. Preizkušnje na vsakem koraku, diploma, turbolence v odnosih, novo delovno mesto, nove prigode… A kaj to pomeni? Hudič ali demon sta v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjena takole: » duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo « in » zloben, hudoben človek« in » duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo« .   Kaj je v resnici hudič ali demon v nas? VSI naši strahovi in neizražene besede, čustva, občutki. Na nek...

Ja, težko je. Nisem prepričana, da je težko sámo dejstvo, da sem samska. Bolj kot to so težka pričakovanja, ki si jih kdaj ustvarim sama do sebe (če me že nanje ne opomnijo drugi). »Kdaj si boš končno uredila življenje?« je najpogostejše vprašanje drage osebe, čigar mnenje sem vedno spoštovala in mi je bilo pomembno. Še sedaj. Zato te besede tako zelo »zabolijo«. Po njih namreč začnem razmišljati in se spraševati (v večini primerov tudi obtoževati, kar je najhujše oziroma najbolj boleče): »Kaj delam narobe? Ali si sploh »urejam življenje«?« Nimam še stanovanja, živim v podnajemniškem. Je to ključ za urejeno življenje – svoje stanovanje, hiša? Nimam še partnerja. Je ključ to? Nimam še otroka, kaj šele dva. Je to pravi znak za »urejeno življenje«? V redu, hvalabogu službo imam. Malo si oddahnem, a temeljnega občutka, da bi čutila »olajšanje«, ni… Pa je to res to? Kje je problem? Kaj je »urejeno življenje«?  Vrednote naših staršev so bile (morda so še) drugačne. Hiša, sl...

Moj svet je drugačen. Je tih. Je poln čutenja, nerazumljiv za množice, nerazumljiv za té. Moj jezik je srce, ki prodre globoko. Dovoli mu da pride, dovoli mu, da gre. Ne sprenevedaj se. Odpri mu vrata na široko in naj se te dotakne globoko.

Danes dobim spodnjo sliko v sms sporočilu od drage osebe in pripiše vprašanje: »…kako se to naredi?« Prešinila me je misel: »Hm…saj to v praksi že počnem, ne vem pa teorije, kako se to naredi in kako sem do tega prišla.« »To ima pač človek avtomatsko!«, je bil v meni odgovor. :) In moj odgovor tisti osebi je bil: »Ne vem, kako se to naredi.«  Zadeva mi ni dala miru in možgani so mleli naprej. Začela sem raziskovati. V sebi, seveda. Vedela sem, da bo potrebno stvari videti globje in ne ostati na površini misli in teorije. Vedela sem, da se bo potrebno podati v lastne globine odkrivanja tega procesa, kako je to potekalo pri meni, da v ljudeh vidim tudi (če ne predvsem) njihovo dušo. In ti procesi znajo prinesti, ne samo odgovor na to vprašanje, temveč tudi stvari, ki jih nismo pri sebi še uspeli ali želeli videti. Pa pojdimo… Da bi videl človeka na drugi strani, je v prvi vrsti potrebno, da utihneš. Utihneš na zunaj in v sebi. In tako dovoliš, da privrejo na dan vsa ...